mitrej2Prostor današnje občine Hajdina je bil naseljen v vseh arheoloških obdobjih. Kamnita orodja iz mlajše kamene dobe so najstarejše najdbe, prve naselbine so iz bakrene dobe. Poselitev se je nadaljevala v bronasti dobi, iz katere so grobovi iz kulture arnih grobišč. Naselbine z grobovi in gomilami so še iz železne, halštatske dobe (8. do 6. stoletje pred našim štetjem). Znana je tudi naselbina z istodobnim grobiščem iz mlajše železne dobe.

Okoli leta 15 so na to območje prišli Rimljani, ki so ob jantarni poti zgradili vojaški tabor legije 8 Avguste, ki ga v povezav iz izvolitvijo Vespazijana za cesarja leta 69 v pisnih virih prvič omenja rimski zgodovinar Tacit in do katerega je bil speljan vodovod legije 13 Dvojne.

V mestnem predelu rimske Petovione, v poslovno-svetiščni četrti vicus Fortunae, so stali ilirska carina in svetišča, med njimi I. in II. mitrej ter svetišče Nutric. V zgodnjekrščanski cerkvi je deloval škof Viktorin Ptujski (konec 3. stoletja). Rimska grobišča so bila vzdolž sedanje ceste proti Pragerskemu. Iz zgodnjesrednjeveškega obdobja je grobišče, kamor so pokopavali še v 10. stoletju.

Leta 1898/99 je bil na Spodnji Hajdini odkrit prvi mitrej in je ohranjen in situ, torej na mestu najdbe. V 2. stoletju našega štetja so ga postavili uradniki ilirske carine, ki je takrat delovala v Petovioni. Posvečen je bogu svetlobe Mitri, ki je prišel na zemljo, da ustvari nov svet. Svetišče je triladijsko s poglobljenim srednjim delom. V njem so postavljeni spomeniki, ki so jih verniki posvetili bogu Mitri, skali, iz katere se je rodil, ter njegovima pomočnikoma, genijema Kavtu in Kavtopatu, kar je razvidno tudi iz napisov na spomenikih samih. Med najpomembnejšimi spomeniki v prvem mitreju sta kip rojstva Mitre iz skale in kip Mitre, ki na hrbtu vleče bika – Transitus.

Vir: Brošura Hajdina (predstavtev občine Hajdina, izdano Oktober 2012, Občina Hajdina in Turistično društvo Mitra Hajdina)

FaLang translation system by Faboba

Opis poti

Opis poti:Podroben načrt lokacije v obliki za tiskanje:

Hotel roskar lokacija slo 185px

Za nadaljne informacije nas lahko pokličete na +386 2 782 32 01 ali kontaktirate preko e-naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Pridružite se nam: 
facebook